Dedovanje

info marketing - ponedeljek, april 10, 2017

O dedovanju

Dedovanje po starših
Zakon o dedovanju pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje (dedna naslova): zakon in oporoka. Poznamo torej zakonito in oporočno dedovanje. Tretjega dednega naslova, ki velja v nekaterih drugih pravnih ureditvah (dedne pogodbe), naše pravo ne pozna. Dedovanje izhaja tudi iz ustave in sicer velja za dediča pravica, da pridobi premoženje mortis causa, za zapustnika pa pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja. Oporočno dedovanje omogoča zapustniku zlasti to, da odstopi od zakonitega dednega reda ali da ga modificira. Zakon daje oporočnemu dedovanju prednost pred zakonitim dedovanjem. Je pa oporočno dedovanje omejeno z institutom nujnega deleža. 

Kako je z dedovanjem po starših?

Dedovanje po starših lahko tako nastopi po oporočnem ali pa po zakonitem dedovanju. Oporočno dedovanje po starših tako nastopi, če zapustnik v oporoki določi za oporočnega dediča svojega potomca. Če oporoke ni, pa dedovanje po starših nastopi na podlagi zakona in sicer po I. dednem redu, ki določa, da pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih. Če obstaja oporoka in zapustnik v oporoki za oporočnega dediča ni določil potomca, potem dedovanje po starših nastopi po institutu nujnega deleža. Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež.
Nujni delež potomcev znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Višina davka pri dedovanju

Dedovanje

Dediščina, ki jo dedič prejme, je obdavčena. Višina davka je odvisna od vrednosti premoženja ter od tega, od koga se deduje. Ko gre za dedovanje, davek na dediščino plačujejo samo dediči izven prvega dednega reda. Če ni šlo za tako dedovanje davek plačajo vsi dediči, – fizične ali pravne osebe zasebnega prava, ki prejmejo premoženje na podlagi dedovanja v ostalih dednih redih. Če je temelj pridobitve premoženja dedovanje, davek izračuna FURS iz osnove, ki je sestavljena iz vrednosti podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti (to je načeloma dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju oz. sklepa o volilu) in od katere se odštejejo dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na to premoženje. Če je šlo za dedovanje, davek plačujejo zavezanci po davčnih stopnjah, ki se z oddaljenostjo sorodstvene povezave z zapustnikom ter z večanjem podedovanega premoženja povečujejo. Davčna stopnja za davek na dedovanje drugega dednega reda znaša od 5% do 14%, tretjega dednega reda od 8% do 17% in za vse druge osebe od 12% do 39%. Če dediščina zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov. Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Davek se ne plača od podedovanega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine.