Dedovanje zaščitene kmetije

info marketing - ponedeljek, april 10, 2017

O dedovanju zaščitene kmetije

Dedovanje zaščitene kmetije

Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev ureja dedovanje zaščitene kmetije. Zaščitena kmetija po tem zakonu je kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, v izmeri od 5 ha do 100 ha primerljivih kmetijskih površin. Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Dedovanje zaščitene kmetije lahko nastopi na podlagi zakona (dedovanje brez oporoke) ali na podlagi oporoke. Za dedovanje zaščitene kmetije na podlagi zakona je značilno, da zaščiteno kmetijo v večini primerov deduje zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju (zakonec ali potomec), ki ima namen obdelovati kmetijska zemljišča in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. V kolikor sporazuma ni, pa se za dedovanje zaščitene kmetije dediča določi po naslednjih kriterijih: sorodnik iz bližnjega kolena ima prednost; med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil. 

Glede dedovanja brez oporoke

Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti: zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, se izvede dedovanje brez oporoke oz. dedovanje na podlagi zakona. Ko nastopi dedovanje brez oporoke, zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Za dedovanje brez oporoke je značilno, da če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.

Dedovanje po starših

Dedovanje po starših lahko tudi po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev nastopi po zakonu ali po oporoki. Oporočno dedovanje po starših tako nastopi, če zapustnik v oporoki določi za oporočnega dediča zaščitene kmetije svojega potomca. Če oporoke ni, pa dedovanje po starših nastopi na podlagi zakona in sicer pod pogojem, da ima potomec namen obdelovati kmetijska zemljišča in da ga za to sporazumno izberejo vsi dediči, sicer pa samo če se je potomec usposabljal ali se usposablja za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnost oz. če je odraščal oz. odrašča na kmetiji in je s svojim delom in zaslužkom prispeval k ohranitvi oz. razvoju kmetije. Če pa je napravljena oporoka in zapustnik v oporoki za oporočnega dediča ni določil potomca, potem dedovanje po starših nastopi po institutu nujnega deleža. 

Dedovanje brez oporoke